top of page
akupunktura_medicinske pijavke

WHO - svetovna zdravstvena organizacija leta 1979 priznava uporabnost metode Akupunkture pri zdravljenju številnih bolezni, kot:

- migrene in glavobol

- prekomerne telesne mase in debelosti

- pomlajevanje in  prepričanje staranja

- alergije

- bolezni ožilja

- bolezni sečil in prebavil

- ginekoloških bolezni

- neplodnosti ženske in moške

- artritisa, revme in protina

- sladkorne bolezene

 

Akupunktura
 
Qi (či) je življenjska energija, katere tok mora biti, podobno kot kroženje krvi v telesu, neprekinjen in pravilno razporejen, če naj se ljudje in živali počutijo dobro. Bolezni se pojavljajo takrat, ko v določenem delu telesa pride do povečanja ali zmanjšanja ravni energije. Akupunktura je metoda, s katero se takšna neravnovesja v telesu odpravljajo, s čemer se v telesu zopet doseže energijsko ravnovesje.
Akupunktura je stara okrog 3000 let, poleg akupunkture obsega tudi aurikuloterapijo, moksibustijo, zdravljenje z ventuzami, herbalno terapjio in tui-na masažo. Temelji na teoriji akupunkturnih meridianov, ki potekajo vzdolž telesa in po katerih naj bi se pretakala življenjska energija (či). Pri akupunkturi z zabadanjem iglic v akupunkturne točke aktiviramo samoozdravitvene sposobnosti organizma.
Pri akupunkturi je pomembno, da poskuša zdraviti vzrok bolezni, ne le njenih simptomov. Zato se pri zdravljenju z akupunkturo vedno opazuje telo kot celoto in posveti veliko pozornosti podrobnostim.
Telo samo po sebi nenehno stremi k ravnovesju; akupunktura pomaga telesu pri doseganju njegovega ravnovesja. Ena izmed izredno koristnih lastnosti akupunkture je, da se jo lahko uporablja tudi preventivno. Tako kot je pri ohranjanju zdravja pomembna npr. pravilna in zdrava prehrana, lahko tudi akupunktura pomaga pri vzpostavljanju ravnovesja v telesu, jačanju imunskega sistema in vzpostavljanja ravnovesja med energijami telesnih organov, s čemer izboljša njihovo delovanje.

 
 
 
WHO_logo.jpg

Vir: NIH, Acupuncture, Nov. 3-5, 1997, Vol.15, No.5 2, WHO

Viewpoint on Acupuncture.

Geneva, Switzerland,

World Health Organization, 1997

bottom of page